Skoči na glavno vsebino

 

 

 

Predmet se poučuje v vseh programih, le skupno število ur se razlikuje. Tako ima program GIMNAZIJA skupno 595 ur, program STROJNI TEHNIK 487 in program MEHATRONIK OPERATER 213 ur.

Dijaki se pri predmetu usposabljajo za ustrezno in razumljivo pisno in govorno sporazumevanje v različnih okoliščinah ter za doživljanje in kritično vrednotenje domače in tuje literature. Predmet popelje dijake skozi svet umetnosti, zgodovine in znanosti. Ob tem se oblikujejo njihova nacionalna zavest in estetske ter moralne vrednote.

Pouk poteka v prijaznih učilnicah, ki so opremljene z AV sredstvi.

Poleg pouka potekajo na šoli številne dejavnosti, v katere se dijaki vključujejo prostovoljno: tekmovanje za Cankarjevo priznanje, obiski gledaliških predstav, mala gledališka šola, Cajtng, kulturne prireditve za šolo in kraj, seminarske in raziskovalne naloge.

 

Profesorice:

Nataša Bogataj

Milena Kumer

Silva Uršič

Urša Erjavec

 

 

Merila ocenjevanja znanja

Profesorica:

Karmen Slak

 

 

Beseda matematika izvira iz grške besede mathema, ki pomeni : kar se naučiš, učenje, znanost …

Danes pa predstavlja matematika osnovni jezik in metode razmišljanja, ki so osnova vseh znanstvenih področij in so na različnih nivojih vgrajena v skorajda sleherno človeško dejavnost.

  • Po zaključku projekta Nivojski pouk matematike v 4. letniku gimnazije,  nadaljujemo z izvajanjem pouka v 4. gimnaziji  na dveh ravneh zahtevnosti . Dijaki si  sami izberejo nivo pouka, ki je usklajen z izbranim nivojem mature. Za dijake, ki se odločijo za osnovno raven zahtevnosti, pomeni tak pristop precejšno razbremenitev pri učenju matematike in omogoča intenzivnejše delo na ostalih predmetnih področjih.
  • Tistim dijakom, ki predstavlja matematika večji izziv, pa nudimo možnost realizacije obveznih izbirnih vsebin v matematičnih krožkih, kjer se pripravljamo na vse stopnje tekmovanj v znanju matematike.

 

NE BOJ SE IN NE SOVRAŽI ,          je zapisal Dhan Gopal Mukerdži v Mladosti v džungli.

VREDNO SE JE POTRUDITI,        pa dodajamo učiteljice matematike.

Pravila za ocenjevanje znanja

Kriteriji za doseganje ocen pri matematiki

Pravilnik o popravnem izpitu

Pravilnik o predmetnem izpitu

Pravilnik o dopolnilnem izpitu

Sergeja Lipušček

Melita Prezelj

Mitja Zelenc

Kemija je naravoslovna znanost, ki proučuje zgradbo, lastnosti in spremembe snovi. Cilj kemije kot predmeta v gimnaziji je, da omogoči dijakom temeljno znanje osnovnih kemijskih zakonov in dejstev ter prepoznavanje vključenosti in povezanost kemije z vsakdanjim življenjem. Kemija zaradi svoje narave pomaga dijakom razvijati sposobnosti logičnega mišljenja in različne načine analiziranja in reševanja problemov.

Pouk kemije poteka v prvih treh letnikih gimnazije, v skupnem obsegu 245 ur. V vsakem letniku opravijo dijaki 10 ur eksperimentalnih vaj, pri katerih se delijo v skupine z največ 17 dijaki. V prvem in drugem letniku obravnavamo snov splošne in anorganske kemije, v tretjem pa organsko kemijo. V četrtem letniku je kemija izbirni maturitetni predmet. V 140 urah dijaki utrdijo in v nekaterih poglavjih nadgradijo snov prvih treh letnikov. Pomemben del so tudi obvezne laboratorijske vaje, ki predstavljajo 20% ocene na maturi.

Na maturi iz kemije so dijaki uspešni, saj je bilo do sedaj povprečje ocen naših dijakov vedno višje kot državno povprečje.

Vsako šolsko leto organiziramo tudi šolsko tekmovanje iz kemije. Najboljši se uvrstijo na državno tekmovanje za Preglova priznanja.

Dijake, ki so uspešni na državnih tekmovanjih, pripravljamo na izbirna tekmovanja za kemijsko olimpiado. Naši dijaki so se že nekajkrat uvrstili v ekipo, ki se je posebej pripravljala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.

Profesorica:

Valerija Šemrl Kosmač

 

 

 

Saj veste, kolikor jezikov znaš toliko veljaš! Z učenjem angleškega jezika si lahko pri nas ceno zvišate. Na poti k uspehu vam, če le želite, pomagajo Manica Seljak, Klavdija Stepančič, Jasmina Velikanje in Božena Rudolf. Angleški jezik vas bo spremljal v vseh programih od vpisa do konca šolanja. Najboljši in najbolj zagrizeni imajo vsako leto možnost, da svoje znanje pokažejo vsako leto na šolskem tekmovanju, v tretjem letniku pa tudi na regijskem in državnem.

Če želite, da bo rezultat učenja znanje, potrebujete obilico delovne vneme in seveda tudi kakšno knjigo. Da boste v šolske klopi sedli s pravo knjigo, poskrbimo mi; za delovno vnemo pa boste morali poskrbeti sami.

Pa lep pozdrav!

Profesorice:

Manica Seljak

Klavdija Stepančič

Jasmina Velikanje

Gimnazija

V gimnazijskem programu je fizika obvezen predmet prva tri leta in je na urniku dvakrat tedensko, kar je 70 ur fizike v enem šolskem letu. V te ure je zajeto deset ur obveznih laboratorijskih vaj, ki jih morajo dijaki opraviti. V četrtem letniku pa si jo dijaki lahko izberejo kot izbirni predmet in iz fizike opravijo maturo. Eno laboratorijsko vajo v vsakem letniku dijaki opravijo v laboratorijih podjetij Kolektor in Hidria. Na ta način pobliže spoznavajo delo inženirjev in praktično uporabo fizikalnih znanj.

Vsebine, ki jih dijaki poslušajo prva tri leta so ponovitev in nadgradnja osnovnošolske fizike, pridružijo pa se jim tudi nove vsebine o katerih se o osnovni šoli niso učili. Primer: nihanje in valovanje, geometrijska optika, elektromagnetno valovanje, radioaktivnost…
V četrtem letniku, ki je posvečen pripravi na maturo, se vsa poglavja še dodatno poglobijo. Dijaki tudi v tem letniku opravljajo laboratorijske vaje. Vaje oceni njihov profesor, ocena pa predstavlja 20% ocene na maturi. Drugi del maturitetne ocena dobijo dijaki na eksternem preverjanju znanja, ki je za vse dijake v državi enako.
Na šoli se udeležujemo tudi tekmovanj iz fizike, ki poteka na šolskem, regijskem in državnem nivoju. Za udeležence tekmovanj so organizirane priprave. Te so potrebne, saj vsebine, ki so zajete na tekmovanjih, presegajo običajno šolsko znanje.

Strojni tehnik

V programu strojni tehnik je fizika na urniku samo v prvem in drugem letniku in sicer dvakrat tedensko, kar je 70 ur na posamezno šolsko leto. Mnoge fizikalne vsebine dijaki poslušajo in podrobno obravnavajo pri strokovni predmetih (energetika, statika, kinematika…) zato se posvečamo pri fiziki tistim temam, ki niso zajete drugje. Zatorej se pri fiziki učimo o nihanju in valovanju, geometrijski optiki, elektrostatiki, o svetlobi kot valovanju in radioaktivnosti. Pri vsem tem pa še hitro ponovimo vsebine iz OŠ. Dijaki opravijo deset ur obveznih laboratorijskih vaj.

Merila ocenjevanja

Profesorica: Marjanca Poljanšek

Laborantka: Zdravka Štucin

“Poden”, “puter”, “pormašina”. Zamenjaj b s p ter š s sch in že dobiš nemške besede: Boden, Butter, Bohrmaschine!

Da pa bi lahko vedel več ter se pogovarjal v nemščini izberi nemščino kot 2. tuj jezik. Pri osvajanju znanja nemščine ti bosta pomagali Jasmina Velikanje ter Božena Rudolf.

Nemščina je obvezni predmet v programu gimnazija vsa štiri leta. V vseh letnikih so v predmetniku tri ure na teden. V 4. letniku imajo dijaki, ki se odločijo, da bodo na maturi izbrali nemščino, poleg treh ur pri pouku tudi dodatne ure za pripravo na maturo, tako za osnovni kot tudi višji nivo.

Za obravnavo snovi 1. in 2. letniku uporabljamo učbenik Studio Express A1, v ostalih letnikih pa učbeniški komplet Studio 21 A2. Za popestritev pouka uporabljamo tudi dodatno gradivo iz revij in s spleta ter različne aplikacijo kot so kahoot, learning apps, …

V 2., 3., in 4. letniku lahko sodeluješ na šolskem tekmovanju iz nemščine. V 2. in 3. letniku šolsko tekmovanje omogoča tudi uvrstitev na državno tekmovanje iz nemščine ter s tem bronasto, srebrno in zlato priznanje za dosežke. Šola omogoča tudi pripravo na državno tekmovanje. Poleg tega lahko sodeluješ tudi na bralnem tekmovanju Pffifikus, ki ponuja zanimive nagrade za najboljše.

V 1. in 2. letniku programa strojni tehnik uporabljamo pri nemščini v stroki učbenik DaF im Unternehmen A1.

Vsako leto si lahko priskrbiš različne slovarje ali druge priročnike s popustom za skupine. Možnosti je torej več kot dovolj, moraš jih le izkoristiti.

 

 

Merila ocenjevanja znanja.

“Če stroj še tako dobro dela, lahko rešuje le naloge, ki mu jih zastavljamo, nikoli pa si nobene ne izmisli sam.”

(Albert Einstein)

Informatika nudi dijakom ustrezna informacijska znanja za nadaljnje izobraževanje in za življenje ne samo v današnji ampak tudi jutrišnji informacijski družbi.

V 1. letniku je to obvezen predmet tako za gimnazijce kot strojne tehnike. V 2., 3. in 4. letniku pa je eden od izbirnih predmetov v gimnazijskem programu. Je tudi maturitetni predmet že od leta 2007, saj se zavedamo pomena rasti panoge računalništva in informatike.

Informatiki pripadata 2 uri na teden. Ker pa predstavljajo vaje kar 75 % ur, je v urniku zastopana s tremi blok urami vaj na teden za skupino in eno uro teorije vsakih 14 dni za cel razred. Pri vajah si delimo ure z biologijo, fiziko in kemijo.

Kaj pa vsebina?

Začnemo z osnovami informatike in informacijsko tehnologijo, dijaki pa predstavijo aktualne teme povezane z informatiko sošolcem. Ob tem dijaki utrdijo znanje urejanje besedila in elektronskih prosojnic ter spoznajo osnove dela z elektronskimi preglednicami. Izdelamo tudi zanimive in poučne video posnetke v medpredmetni povezavi z drugimi predmeti. V drugem letniku predstavimo informacijo na spletu, zrežiramo in posnamemo kratek videoposnetek in informacije dopolnimo z ustrezno obdelanimi slikami. V tretjem letniku izvedemo anketno raziskavo, podatke pa statistično obdelamo s pomočjo elektronskih tabel. Nato so na vrsti podatkovne baze in na koncu tehnologija znanja, kjer je poudarek na praktični uporabi tehnologij znanja za reševanje odločitvenih problemov. V 4. letniku najprej programiramo, intenzivno ponavljamo maturitetno snov, nato pa vsak dijak izdela in predstavi projektno nalogo, ki predstavlja celovito informacijsko rešitev določenega problema.

Orodja?

Računalniki v računalniški učilnici z vso ustrezno programsko opremo in povezavami:

Bojan Tuta

 

Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi ” se je zapisalo avtorjem enega izmed  zgodovinskih učbenikov. S temi besedami vstopamo v svet človekove preteklosti in se skozi gimnazijska leta seznanjamo z vsemi obdobji zgodovine; od prazgodovine do sodobnosti.

Zgodovina nikakor ni samo učenje določenih dogodkov, imen ali letnic na pamet. Dijaki morajo znati dogodke med seboj povezati, analizirati, razložiti tudi s pomočjo zgodovinskih virov: pisnega, slikovnega gradiva ali zemljevida.  Dijaki tudi sami aktivno sodelujejo pri pouku z referati ali pa seminarskimi nalogami (lahko tudi v povezavi z drugimi predmeti).

Zgodovina je v učnem načrtu štiri leta, po dve uri tedensko. Dijaki, ki jih zgodovina zanima bolj poglobljeno, se lahko odločijo za opravljanje mature. Tako imajo potem v 4. letniku še dve dodatni uri priprav na maturo. Prav tako lahko vsak, ki mu zgodovina bolj leži in ga zanima določeno obdobje, izdela raziskovalno nalogo v okviru gibanje Znanost mladini in jo predstavi na srečanjih mladih raziskovalcev. Poseben izziv pa predstavlja tudi tekmovanje iz znanja zgodovine, ki poteka na šolski in državni ravni in se tekmovalci pripravijo na določeno temo.

 

Profesorica:

Tinkara Grilc

 

 

Merila ocenjevanja znanja

Profesorica:

Ester Mrak

 

 

 

Merila ocenjevanja znanja

Profesorica:

Maria Ana Kremžar Jerman

Mens sana in corpore sano.  (Juvenal) 

Športna vzgoja je nenehen proces bogatenja znanja, razvijanja sposobnosti in značilnosti ter pomembno sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. S svojimi cilji, vsebinami in metodami dela prispeva k skladnemu biopsihosocialnemu razvoju mladega človeka, hkrati pa ga razbremeni in sprosti po napornem šolskem delu. Vzgaja in nauči ga, da bo v letih odraslosti in starosti bogatil svoj prosti čas tudi s športnimi vsebinami. Z zdravim načinom življenja bo tako lahko skrbel za dobro počutje, zdravje, vitalnost in življenjski optimizem.

Program športne vzgoje poteka v vseh letnikih gimnazije. Na leto mu je namenjeno 105 ur rednega pouka. Dijaki imajo tedensko tri ure športne vzgoje, nova športna znanja pa si pridobivajo tudi na tednih športa v okviru obveznih izbirnih vsebin in športnih dni. Šola sodeluje tudi na šolskih športnih tekmovanjih, državnih in mednarodnih, kjer naši dijaki dosegajo odlične rezultate.

Jerneja Tratnik

Srečo Završki

Leon Pisk

 

 

Likovna umetnost je gimnazijski predmet, ki dijaku približa razumevanje likovne umetnosti, spodbuja ustvarjalnost pri likovnem izražanju in v interpretaciji umetniških del.

Umetnostno zgodovinske vsebine dijaka na pregleden in razumljiv način seznanijo z razvojem likovne umetnosti kot enega najpomembnejših izrazov človekove ustvarjalnosti ter dajejo izhodišča za razumevanje in doživljanje umetnosti.

Likovno snovanje nadgrajuje praktična in teoretična spoznanja o likovnem izražanju pridobljena na osnovnošolski stopnji izobraževanja. S tem dijak razvije lastne ustvarjalne sposobnosti za likovno izražanje, obenem pa razvija in poglablja razumevanje pojmov teorije likovne umetnost ter se seznanja z raznovrstnostjo likovnih zvrsti in praks v času in prostoru.

Predmet likovna umetnost v 1. letniku splošne gimnazije obsega 70 ur. Učne vsebine so podane kot zaokrožena predmetna enota, sestavljena iz dveh enakovrednih delov: likovnega snovanja (35 ur) in umetnostne zgodovine (35 ur).

Dijaki srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja v 1. letniku opravijo 35 ur predmeta umetnost, ki temelji predvsem na likovnem snovanju.

Merila ocenjevanja znanja

Minimalni standardi

 

 

 

 

 

 

 

Profesorica:

Irma Gnezda

 

 

Merila ocenjevanja znanja

Profesor:

David Beovič

 

Merila ocenjevanja znanja

 

 

 

 

Profesorji:

Milada Švab

Tina Mervic

 

 

 

 

 

Merila ocenjevanja znanja

Profesorji:

 

Danijela Brložnik

Andrej Kavčič

Tanja Pirih

Damijan Bizjak

Klemen Černe

Tomaž Tušar

Krištof Treven

 

Gimnazija Jurija Vege Idrija se je v šol. letu 2018/19 priključila gimnazijam, ki uvajajo predmet, imenovan ITS – interdisciplinarni tematski sklop –  in ga  šola izvede v dveh zaporednih letih (v 2. in 3. letniku) v obsegu po 105 ur, skupaj 210 ur.

ITS temelji na konceptualnem pristopu k povezovanju znotraj predmetov in med predmeti, v katerem učni proces vodi v  iskanje odgovora na skupno, krovno problemsko vprašanje.  ITS je usmerjen k razvijanju kompetence podjetnosti. Dijaki razvijajo določene veščine, kot so raziskovanje, analiza, načrtovanje, timsko delo, sodelovanje z različnimi institucijami … Aktivnosti dijakov znotraj ITS so velike, učitelj dijake le vodi, jih usmerja in spodbuja. Vsak ITS ima v načrtu izdelavo  avtentične naloge, to so lahko izdelava raziskovalnih ali seminarskih nalog, prospekta, brošure, vodenje okrogle mize, zapis članka in drugo.

ITS se ocenjuje in ocena je zapisana v spričevalu dijaka. Pričakovani rezultati/standardi znanja, ki se preverjajo in ocenjujejo v okviru ITS, izhajajo iz učnih načrtov predmetov, ki sodelujejo. Ocenjevanje poteka na osnovi izdelanih kriterijev uspešnosti. Kriterije uspešnosti izdelajo skupine sodelujočih učiteljev v sodelovanju z dijaki in so objavljeni na spletni strani šole.

Merila ocenjevanja ITS – MUN

Merila ocenjevanja ITS-kulart

Merila ocenjevanja ITS – NARMI

Merila ocenjevanja ITS – TRIM

Merila ocenjevanja ITS – ALTera

 

 

Izbirni predmet informatika-matematika

Merila ocenjevanja

Aktivno državljanstvo je obvezen sklop izbirnih vsebin v 3. letniku vseh programov.

Merila ocenjevanja

Profesorici:

Milada Švab

Ester Mrak

Dostopnost