Filmski utrinki

Maja Justin Jerman         Koordinatorica projekta SKUM

Živahen zaključek neobičajnega šolskega leta na Gimnaziji Jurija Vege Idrija

Letošnjo  zaključno prireditev smo v celoti podredili neljubim koronskim ukrepom, a se je izkazala za prav domiselno rešitev. Izvedli smo jo v skladu z navodili NIJZ, tako da je del dijakov dogajanje spremljal skozi okna šole, drugi pa so se razporedili na levem in desnem delu šolskega parka. Na ploščadi pred vhodom  je v slikovitem okolju gimnazije potekal program, s treh strani obkrožen z dijaki.

Veselo razpoloženje je poleg težko pričakovanega konca šolskega leta in zelene kulise gimnazijskega vrta barvala radoživa ustvarjalnost naših dijakov, s katero so zaznamovali 30-letnico samostojnosti domovine in s podelitvijo priznanj izpostavili izjemnost posameznih dijakov. Med odličnjaki je še posebej izstopala Neli Petrič, dijakinja 2. a razreda, ki je za številna dosežena zlata priznanja in za vsestransko dejavnost  prejela priznanje šole.

Prav tako nas je na zelenem odru navdušil kantavtor Lan Tertinjek, ki se je premierno predstavil z dvema pesmima. Prav tako se nam je prvič predstavil pevski zbor, ki je prekipeval od pevskega zanosa in veselja. Ustvarjalni zanos mladih nas je navdušil in z optimizmom pospremil v zaslužene počitnice. Poslovili smo se že s skoraj pozabljeno mislijo, da podobnega šolskega leta nikoli ne bi več doživeli. Na koncu smo zaželeli srečo v nadaljnji poklicni ali študijski poti dijakom 3. m razreda po uspešno opravljenem zaključnem izpitu programa mehatronik operater.

Po nespodbudnem začetku navdihujoč zaključek šolskega leta!     Maja Justin Jerman

Z ustvarjalnostjo v pomlad na Gimnaziji Jurija Vege Idrija

Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija že tretje leto sodelujemo v projektu SKUM. Ključni cilj projekta je vnašati več umetniških vsebin k pouku ob prisotnosti umetnika. Zasledovali smo že naslednje cilje: ozaveščanje renesanse z gibom kot priprava na ekskurzijo v Firence, obravnava konstruktivizma z  ustvarjalnim postopkom pesnjenja v različnih slogih ali obravnava antike skozi debato in strip.

V letošnjem šolskem letu smo se odločili prve in druge letnike spodbuditi k ustvarjanju na temo praznovanja 120-letnice naše šole. S pomočjo profesoric za didaktiko s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in v Ljubljani: dr. Vesne Geršak (ples), dr. Barbare Sicherl Kafol (glasba) in dr. Uršule Podobnik (likovna umetnost) smo zasnovali raznovrstne delavnice v znamenju našega prazničnega slogana: Idrija – mesto znanja. Nastale stvaritve dijakov bomo predstavili v uvodnem dogodku, ki bo 17. septembra 2021 na dvorišču Gradu Gewerkenegg zaznamoval začetek jubilejnega leta Gimnazije Jurija Vege Idrija.

V torek, 4. maja, ko so četrtošolci pisali esej, so  dijaki 2. letnika večinoma ustvarjali zunaj šole, da ne bi motili zbranosti četrtošolcev. Tako so se glasbeniki pod mentorstvom zborovodkinje in pevke Martine Burger zbrali na Gradu, kjer so nam velikodušno odstopili svoje prostor: dvorišče in obe galeriji. Z glasbenim dopoldnevom niso bili zadovoljni le prepevajoči dijaki, ampak so ga pohvalili tudi grajski zaposleni, ko so po dolgotrajnem zaprtju prostore napolnili mladi glasovi.

Da so se dijaki razkropili po različnih prizoriščih po Idriji, je bila dobra odločitev, saj jih je okolje še bolj spodbudilo k rojevanju idej. Drugačen dopoldan in koncept bodočega glasbenega nastopa je lepo opisala udeleženka glasbene delavnice dijakinja Minka Gregorač Stepančič.

Skozi zanimive, energične in inovativne igre smo spoznavali pravilnosti izgovarjave ter drže telesa, izvajali pa smo tudi raznovrstne ritmične vzorce. Sprva smo bili še nekoliko zadržani, vendar smo se z lahkoto sprostili in prepustili ustvarjalnosti. Pomemben vir našega nadaljnjega dela so bile predvsem vaje večglasja in petje v kanonu. Drugi del dopoldneva smo namenili vaji refrena, ki bo izveden na prireditvi ob obeležitvi 120-letnice naše realke. Izpeljana bo v štiriglasju, kar nam je predstavljal kar velik izziv, vendar smo po mojem mnenju delo opravili z odliko. Veliko pohval gre mentorici, ki je bila z nami vztrajna in nas novih tehnik petja učila  na drugačen, duhovit in vznemirljiv način.

Zakaj se dijakom zdijo take delavnice pomembne in kakšne ideje sprožijo pri njih, se je Minki s komentarjem pridružil še Lovro Vehar Menegatti

Zagotovo bi  še enkrat ponovili delavnico in mislim, da je odlična popestritev  sedenja za šolskimi klopmi oz. računalniškimi zasloni. Vsekakor so take delavnice pomembne, ne le zaradi krajšega oddiha od šolskega dela, vendar tudi zato, ker nam širi ustvarjalna obzorja in v nas odkriva skrite talente.  Še več, z mentoričinimi pohvalami smo bili tako spodbujeni, da se je med nami začela porajati ideja o organizaciji pevskega zbora na gimnaziji.

Največ  dijakov se je s kiparkama Uršo Toman in Tamaro Burger lotilo  gnetenja gline. Skupina z Uršo se je lotila ustvarjati zidake znanja, ki jih bodo povezali v večjo skulpturo. Kako je potekalo delo, je povzela mentorica Urša Toman.

Dijaki so se odlično odzvali na projekt, ki ga želimo ustvariti. Kljub temu da večina nima pogoste priložnosti kipariti v glini, so se z zanimanjem rokovali z njo. Telefoni so obtičali v žepih in pričela se je kreacija. Naš projekt stremi k skupni postavitvi  kot celoti in dijaki so razmišljali in delali tudi v to smer. Tematiko smo navezali na Idrijo, katere del so tudi oni in bi lahko ustvarili tudi bolj osebne skulpture. Večina skulptur, ki so nastale, so atributi Idrije, le nekaj jih je bolj osebno izpovednih. Če bi ustvarjali  večkrat, bolj frekventno, bi se izpopolnili in postali pravi mojstri. Z izdelki, ki so nastali na delavnici, sem zadovoljna.  Je začetek, ki obeta. Upam, da bo projekt uspešno zaključen in se veselim naslednjih srečanj s prijetnimi dijaki idrijske realke.

Obe kiparski delavnici so pohvalili tudi dijaki, saj je to tehnika, po kateri ne  posegajo tako pogosto. Vendarle je treba na kocu glino žgati še v posebnih pečeh. Seveda pa se s tem dejstvom dijaki niso ukvarjali, ampak so se aktivno potopili v ustvarjanje z glino. Kako ga je doživljala dijakinja Vita Grudnik, je zgovoren zapis.

Na delavnicah mi je bilo najbolj všeč, da smo imeli pri ustvarjanju povsem proste roke. Mentorica Tamara Bregar je spodbujala naše nenavadne ideje in nam pomagala pri izdelavi kipov, ker smo imeli s kiparjenjem po večini vsi le malo izkušenj. Najbolj drugače se mi je zdelo to, da smo za razliko od običajnega (sploh osnovnošolskega) likovnega pouka stremeli k abstraktnim stvaritvam in se nismo tako obremenjevali s tem, ali so kipi dovolj realistični, zato smo lahko ustvarjali veliko bolj sproščeno. Zdi se mi, da bi morali na šolski koledar uvrstiti še več takih tematskih dni, saj popestrijo občasno monotonost pouka in širijo naša (kreativna) obzorja.

Četrta ustvarjalnica se je z  Nušo Jurjević usmerila v slikarstvo. O tej izkušnji, povezani s slikanjem na prostem, je spregovorila dijakinja Vita Čar:

Naša naloga je bila, da si izberemo določeno stavbo, pa naj bo zgodovinsko pomembna ali le nam ljuba, in jo skiciramo na bel A4 papir. To skico smo v učilnici prenesli na večji kos papirja, zraven pa narisali še elemente, ki naj bi predstavljali našo idejo Idrije čez 120 let. Ko smo bili z risbo zadovoljni, smo se lotili risanja z ogljem in kredo. Bela in črna sta se odlično dopolnjevali in nastajati so začeli izjemni izdelki. Na koncu pa smo v že tako zanimivo in neobičajno likovno delo vključili še barve. Elemente prihodnosti smo naslikali z akrilnimi barvami, medtem ko je bila realnost črno-bela.

Da ni bila realnost mentorice Nuše zgolj črno-bela, priča njen spodnji zapis o prvi mentorski izkušnji na naši šoli.

Delo z dijaki je bilo izredno prijetno in izpolnjujoče, saj so pokazali odlične ideje in motivacijo za rast na likovnem področju. Pri mnogih sem opazila izjemen občutek za risanje in slikanje, ekspresiven slog ali tehnično doslednost. Sicer pa se je večina dijakov najbolj sprostila pri skiciranju na terenu (v okolici glavnega trga), kar mi je blizu tudi kot ustvarjalki – skiciranje je namreč proces, ki dopušča sproščenost v izražanju. Vesela sem pozitivnih odzivov, ob ogledu njihovih izdelkov pa sem nanje celo ponosna. Krasno je videti mnogotere odtenke prihodnosti, izražene prek pripovednega jezika likovne umetnosti.

Tako poln dan ni mogel biti neopažen in nedokumentiran. Za to sta poskrbela dijaka fotografa iz 3. letnika: Jakob Rožič in Timon Venko. Da pa bo spomin zapisan še malo dlje v prihodnost, bo poskrbel režiser Dušan Moravec s snemalcem Vidom Uršičem, ki ob 120-letnici šole snuje dokumentarec s smelim delovnim naslovom Idrija mesto znanja.

Kako prav je, da smo se po večmesečnem životarjenju za ekrani lotili ustvarjanja v živo, so nam potrdili številni dobri odzivi dijakov, ki smo jih zaznali v evalvaciji dogodka. Vse to potrjuje dejstvo, da je zaprti čas zaradi korone največ posledic pustil med mladimi, saj je socializacija v dobi odraščanja najpomembnejša za njihov osebnostni razvoj. Če pa to poteka v povezavi z ustvarjalnostjo, lahko o takem pouku tudi pedagogi govorimo samo s superlativi. V torek, 4. maja, smo resnično prinesli več umetnosti, ne samo v šolo, posredno tudi v Idrijo. To pa je osrednji cilj projekta SKUM. V ponedeljek 31. maja smo ponovili enake delavnice še za dijake 1. letnika, le da smo jim dodali še plesno z mentorico Tino Valentan. Z enakim ustvarjalnim zanosom so jih doživeli in na koncu pohvalili dijaki in mentorice. O tem zgovorno priča zapis gospe Martine Burger, da iz Idrije prihaja spočita in polna navdiha ob tako dojemljivih in nadarjenih dijakih.

Maja Justin Jerman         Koordinatorica projekta SKUM

 

Mladi likovni ustvarjalci Gimnazije Jurija Vege Idrija in OŠ Idrija v Galeriji Nikolaja Pirnata

Galeriji Nikolaja Pirnata na gradu Gewerkenegg je bila v četrtek 5. 12. 2019  odprta razstava mladih likovnih umetnikov, ki so v preteklem in letošnjem letu ustvarjali v duhu razsvetljenskega znanstvenika G. A. Scopolija. Razstava je nastala v sodelovanju Gimnazije Jurija Vege Idrija z Mestnim Muzejem Idrija in v okviru projektov: Erasmus+ Steps 2030 ter SKUM, ki ga financirata ESS in Ministrstvo za šolstvo. Z omenjenima projektoma na gimnaziji dijake ozaveščamo v smeri trajnostnega razvoja (Steps 2030), medtem ko s SKUM-om omogočamo več kulturno-umetnostne vzgoje pri pouku in izven njega. Scopolijeva tema nas je na VII. Kulturnem maratonu tako zaposlila in navdihnila, da se nam je zdelo vredno jo nekoliko podaljšati v naslednjega. Predvsem razstava fresk na lehnjaku, ki  je bila  osrednji dogodek z obiskom  predsednika države Boruta Pahorja na čelu.  Tudi v nadaljevanju šolskega leta so gimnazijci botanično risbo posvetili Scopoliju. Mentorica obeh tehnik je bila freskantka in slikarka Maja Šubic, potomka znamenite slikarske družine iz Poljan. Sočasno pa se nam je porodila še ideja o Scopoliju v stripu, za kar smo v goste povabili Martina Ramoveša, ki je nedavno izdal strip o življenju pisatelja in pesnika Ivana Roba. In tako so na Martinovih striparskih delavnicah med jesenskimi počitnicami štirje dijaki ustvarili štiri zgodbe o Scopolijevem delovanju v Idriji, o katerem jih je uvodoma seznanila gospa Ivica Kavčič. Knjižica »Scopoli v stripu« bo ob pomoči TIC Idrija izšla 31. januarja na VIII. Kulturnem maratonu na Gimnaziji Jurija Vege Idrija, zato so na razstavi  prisotni le štirje detajli iz celote. Ob vseh omenjenih likovnih stvaritvah so prispevali svoje tudi fotografi, ki so pod mentorstvom fotografa Nejca Menarda zasledovali skupno idejo. Prav tako so razstavljene štiri fotografije Scopolijeve vile, nastale na prejšnjem maratonu, z različicami nakita v čipki, ki ga je znanstveniku že pred leti posvetila oblikovalka Maja Svetlik. Tudi profesorica Irma Gnezda je že lansko četo z osnovnošolci pri predmetu likovna snovanja v 7. in 8. razredu sledila ideji maratona in z učenci ustvarila številne Scopolijeve rože iz žice, ki so od ustvarjalcev terjale veliko fizičnega napora, spretnosti in domišljije. Na razstavi je 31 simbolov razsvetljenčeve posebne ljubezni – botanike, ki razigrano dopolnjujejo razstavo.  Tako kot  skulpture iz žice »Scopoli in jaz« dijakov 1. a razreda iste mentorice. Z veliko domišljije in odprtega sodobnega pogleda na idrijskega rudniškega zdravnika in botanika pomenijo pravo osvežitev razstave. Ob vsem naštetem se je nabrala zajetna »botanična« bera, ki jo je po prostoru domiselno razporedil arhitekt Miro Božič ob asistenci profesorice Irme Gnezda, kustosa Mihe Kosmača in spodaj podpisane. Kot je uvodoma povedala direktorica Muzeja Ivana Leskovec, je razstava pravi uvod v živahno, mladostno navdihujoče praznično vzdušje. Vsemu povedanemu se je pridružila tudi ravnateljica Kamen Vidmar z mnogo pohvalami svojim ustvarjalnim dijakom: številnim likovnikom, navdušujočima avtorskima glasbenicama in prisrčnima voditeljema. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji Nikolaja Pirnata vse do 5. januarja 2020. Vljudno vabljeni! Maja Justin Jerman

Dostopnost