Danes se zaključuje pouk najbolj nenavadnega šolskega leta, kar sem jih doživela.
V dneh, ko so se maturanti pripravljali na svoj maturantski ples, je med nas zarezala vest, da se pouk iz učilnic seli za računalniške zaslone. Šolsko stavbo sta zajela mraz in tesnobna tišina. V naše duše se je zaril strah pred nevidnim koronavirusom. Druženje s sošolci in učitelji so zamenjale videokonference, elektronska pošta, spletne učilnice.
Večina se je v novem okolju znašla in uspešno nadaljevala z nabiranjem znanj in veščin. Nekateri ste imeli pri tem malo težav, nekaj dijakov je povsem izgubilo stik s šolo. Ponovno so ga vzpostavili, ko je bilo že prepozno, da bi lahko vse zamujeno nadoknadili. Večji del dijakov 1. in 2. letnika programa strojni tehnik je zaradi težav v gospodarstvu v tem trenutku na obveznem opravljanju praktičnega usposabljanja pri delodajalcih in jim manjka samo še ta košček, da bodo sestavili skupaj vse obveznosti tega šolskega leta. Maturanti so zaključili z vsemi izpiti mature, dijaki zaključnega letnika programa mehatronik operater so prejeli spričevala o uspešno opravljenem zaključnem izpitu.
Zahvala vsem učiteljem in tudi vam, dragi dijaki, za odločnost, da ste skupaj z nami vztrajali na daljavo do današnjega dne. Ponovno srečanje z razredniki in sošolci je bilo dijakom nižjih letnikov omogočeno zgolj ob podelitvi tako zelo zasluženih spričeval in pohval. Skupaj smo zmogli, ker smo pred seboj imeli jasen cilj. Izpeljati to nenavadno šolsko leto do konca in zagotoviti vsem vam pridobitev znanj in veščin do te mere, da boste lahko s polnimi jadri startali v novo šolsko leto.
Tako kot pred skoraj tremi desetletji sta složnost slovenskega naroda in jasno zadan cilj omogočila, da lahko jutri, 25. junija, praznujemo Dan državnosti, ki predstavlja pomemben mejnik v zgodovini naše domovine. To, da danes živimo v demokratični Republiki Sloveniji, ni samoumevno. To je bil cilj, ki so ga stoletja sanjale generacije. Zato si želim, da bi to dediščino mladi rodovi negovali in jo bogatili z aktivnim vključevanjem v vsakdanje življenje. Vsak vaš prispevek k boljšemu življenju vseh nas je kot droben kamenček v mozaiku. Če ta manjka, mozaik ni popoln.
Dragi dijaki, želim vam prelep praznik, mirne in polne počitnice. Vsem, ki imate še obveznosti, želim, da jih uspešno opravite.
Upam, da se bomo prvega septembra lahko vsi skupaj ponovno zbrali v naši športni dvorani!
Naj vam koronavirus ne zagreni počitniških dni. Pazite nase in na svoje bližnje!
