Predstavitev pesniške zbirke Črtomira Šinkovca Nov dan
V petek 28. novembra smo v dvorani Mestnega muzeja Idrija uživali v liričnem dogodku, posvečenem izidu pesniške zbirke Nov dan Črtomirja Šinkovca, ki sta jo v samozaložbi ob 100-letnici pesnikovega rojstva izdala njegova sinova, Andraž in Matjaž Šinkovec. V prvem delu te zbirke so zbrane in po tematskih sklopih urejene lirske pesmi vojskarskega rojaka, v drugem delu pa so objavljene pesmi 13 mladih avtorjev, starih od 19 do 35 let, ki so obiskovali Gimnazijo Jurija Vege Idrija.
Urednica zbirke, Romana Kokošar, je kot most med stvaritvami prekaljenega pesnika in pesniškimi besedili mladih ustvarjalcev postavila pesmi mlade Šinkovčeve vnukinje, Simone Šinkovec, ki s svojimi prispevki dokazuje, da »kri ni voda«! Pri urejanju drugega dela zbirke ji je pomagala sourednica Sanja Rejc. Za oblikovanje in prelom sta poskrbela Primož Pavšič in Katja Martinčič, za tisk pa Pagis, d.o.o Idrija.
Pesniški večer je tankčutno spletla in vodila urednica pesniške zbirke Romana Kokošar, ki ga je razdelila na tri dele. V prvem delu smo skozi pogovor urednice in sourednice s pesnikovima sinovoma spoznali pobudnike in odgovorne za izdajo zbirke vojskarskega pesnika, za katero je zaslužen tudi pesnikov prijatelj Emil Cesarec, ki je tudi predlagal, da se zbirko poveže z mlado poezijo, ki je nastala na Gimnaziji Jurija Vege.
V drugem delu so mladi pesniki, ki so priložili svoje pesniške prispevke v zbirki, pokomentirali, kako jih pesnik še danes nagovarja in se jih dotika. V nekaterih je prvič zazvenela domoljubna pesem in občudovanje partizanske lirike, spet druge je skoraj do neznosnosti pretresla ljubezenska lirika ali zgolj nežno občutenje doma in njegove domačnosti.
V nadaljevanju liričnega večera smo prisluhnili gimnazijcem in njihovim svežim interpretacijam pesmi pesnikove vnukinje in vseh trinajstih mladih avtorjev, nekoč dijakov Gimnazije Jurija Vege. Tako so razpeli most med stoletnim pesnikom Šinkovcem z mlado, večinoma prvič v zbirki objavljeno poezijo.
Zadovoljni in ponovno prepričani, da je poezija nežno in žlahtno vezivo, ki ne spleta samo preteklosti s sedanjostjo, ampak nas povezuje tudi tukaj in zdaj, smo navdušeno prikimavali številnim zahvalam vsem zaslužnim za ta dogodek in si v sebi potrjevali, da branje poezije ni nujno samotno početje, da prav prijetno rezonira v žlahtni družbi pustega novembrskega večera.
Maja Justin Jerman
