Skoči na glavno vsebino

Sora, 13- 19. oktober

Četrtošolka Deja Razpet je dogajanje  opisala takole: Naša šola sodeluje s štirimi drugimi šolami iz Nemčije, Italije, Hrvaške in Nizozemske v projektu, s katerim poskuša čim bolj slediti ciljem trajnostnega razvoja, ki jih je izdala Organizacija združenih narodov. Na podlagi tega projekta bo izvedenih pet izmenjav, na katerih bomo pobliže spoznali cilje ter dobre primere njihovega uresničevanja. Tokrat smo v mesto Sora, ki se nahaja v bližini Rima, v spremstvu dveh profesoric odpotovale štiri dijakinje. Potovale smo z željo, da bi čim bolje zastopale našo šolo in posredno tudi državo, medtem pa spoznavale tudi kulturo gostiteljske šole in države.

Ob prihodu sem bila deležna prijaznega sprejema s strani gostiteljice in njene družine, s katero sem preživela kar lep del tedna, za kar sem ji neizmerno hvaležna. Prek gostiteljev se lahko najbolj neposredno srečaš s kulturo bivanja. Mi smo začeli  z obilno italijansko večerjo!

V naslednjih dneh smo si udeleženci srečanja ogledali naravne in kulturne znamenitosti. Obiskali smo kraj Isola del Liri, kjer že dolga leta električno energijo pridobivajo s pomočjo vode. Sledila je ekskurzija do jezera Posta Fibreno, ob katerem se pojavljajo redke živalske vrste, območje pa je priznano kot naravni rezervat. Tam se nahaja tudi naravni fenomen: premikajoči se otok. Sledil je še ogled kraja Arpino, kjer je bil rojen svetovno znani filozof Cicero in kjer se vsako leto odvija njemu posvečeno mednarodno tekmovanje v prevajanju iz latinščine. Obiskali smo tudi Rim, kjer smo se prebili do Vatikana in obiskali še skupnost Comunità di S. Egidio.

Mene se je najbolj dotaknila ravno pripoved enega izmed prostovoljcev iz omenjene skupnosti. Tamkajšnji prostovoljci žrtvujejo velik del svojega časa in s svojimi dejanji poskušajo narediti svet lepši z vodenjem šol v samem obrobju Rima zagotavljajo možnost izobrazbe za tiste, ki jim drugače to ni omogočeno. Poleg tega organizirajo likovna srečanja za duševno zaostale in jim tako omogočajo izražanje na drugačen način. Vodijo tudi kuhinjo za brezdomce. V njej brezdomce obravnavajo kot goste, ki večerjajo v restavracijah. Skupnost vse te dejavnosti izvaja popolnoma prostovoljno. Veliko jim pomeni ustvarjanje nasmehov in srečnih zgodb.

V času našega bivanja v Sori smo imeli veliko časa za spoznavanje razlik in podobnosti med državami. Izpeljali smo tudi kulturni večer, kjer je vsaka izmed prisotnih držav predstavila nacionalne jedi, učili smo se italijanskega folklornega plesa tarantela, predvsem pa se pogovarjali z drugimi udeleženci.

Izmenjava nam je omogočila izjemno izkušnjo, razširila naš pogled na svet in prinesla nova mednarodna prijateljstva.

 

Dostopnost