Leta 1901, ko je bila v Idriji ustanovljena realka, je že takoj na začetku v njenem sklopu delovala bogata realčna knjižnica, ki se je delila na profesorsko in dijaško. Profesorska knjižnica je imela že v šolskem letu 1901/2 kar 127 del v 354 zvezkih. Bila je izrazito študijske narave in je obsegala: 10 enciklopedij; dela s področij filozofije, estetike in politike; pedagoško literaturo; teološko literaturo; kakih 70 del s področja klasične in moderne filologije; splošno jezikoslovje; geografsko in historično literaturo; matematične priročnike; dela s področja naravoslovja (botanika, zoologija, mineralogija in geologija); dela s področija fizike, kemije, astronomije in meteorologije; priročnike za risanje in opisno geometrijo. Pozneje so nabavljali še priročnike za arhitekturo, gospodarstvo in poljedelstvo ter ekonomijo. Dijaška knjižnica je imela v šolskem letu 1901/2 76 del v 353 zvezkih; bila je to poljudna pa tudi strokovna literatura v slovenščini in nemščini, ki so si jo dijaki lahko izposojali na dom. “Prirastek knjig, kot ga beležijo “Izvestja”, je bil v naslednjih nekaj letih izredno velik. Tako je bil v prvih petih letih zbran in urejen temeljni knjižnični fond, ki so ga nato še dopolnjevali do kriznih let prve svetovne vojne.” (Citirano iz knjige Janeza Kavčiča: Prva slovenska realka 1901 – 1926, ki jo je izdal Mestni muzej Idrija leta 1987) Po razpadu Avstrije in italijanski zasedbi Idrije v jeseni leta 1918 so se za realko začeli vedno slabši časi, dokler je leta 1926 niso zapustili zadnji maturanti in je bila šola ukinjena. Leta 1952 se šolska tradicija v Idriji nadaljuje s programom gimnazije, vzporedno z njim pa kasneje delujejo še vzgojiteljska, poklicna administrativna, poklicna kovinarska in poklicna čipkarska šola. Knjižnica je ves čas sledila potrebam profesorjev in dijakov, zato se je njen fond ves čas spreminjal in bogatil. Leta 1997 smo prostore šolske knjižnice razširili še s čitalnico. S tem se je uresničila želja mnogih generacij dijakov po prostoru, kjer bi lahko preživeli proste ure, listali revije in se tudi učili. Nove vitrine pa so postale dostojen dom realčne knjižnice in njenih dragocenosti. Seveda pa staro živi v sožitju z novim in zlasti slednjega – novih računalnikov – so se dijaki zelo razveselili, saj je postal računalnik nepogrešljiv pripomoček pri pridobivanju novih informacij in znanj.

Leta 2001 smo zamenjali stare knjižne police z novimi in tako je šolska knjižnica popolnoma prenovljena, vendar v stilu tradicije, pričakala 100. obletnico.

Zob časa pa je seveda pustil sledove na stari stavbi, zato smo komaj dočakali generalno prenovo šole in se leta 2008 preselili v prenovljene prostore, kjer se moderno srečuje s tradicijo. Velike steklene vitrine vizuelno odpirajo šolsko knjižnico na osrednje stopnišče, obenem pa vsem obiskovalcem šole omogočajo pogled v prostor, opremljen z lesenimi policami v topli barvi češnje, ter na omare z ohranjeno dediščino realčne knjižnice. Obenem pa smo z vitrinami dobili idealen razstavni prostor za predstavitev likovne ustvarjalnosti naših dijakov.

 

knjizne police

Dostopnost