»Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi ” se je zapisalo avtorjem enega izmed  zgodovinskih učbenikov. S temi besedami vstopamo v svet človekove preteklosti in se skozi gimnazijska leta seznanjamo z vsemi obdobji zgodovine; od prazgodovine do sodobnosti.

Zgodovina nikakor ni samo učenje na pamet določenih dogodkov, imen ali letnic. Dijaki morajo znati dogodke med seboj povezati, analizirati, razložiti tudi s pomočjo zg. vira, slikovnega gradiva ali zemljevida.  Dijaki lahko sami aktivno sodelujejo pri pouku z referati ali pa seminarskimi nalogami (lahko tudi v povezavi z drugimi predmeti).

Zgodovina je v učnem načrtu štiri leta, po dve uri tedensko. Dijaki, ki jih zgodovina zanima bolj poglobljeno, se lahko odločijo za opravljanje mature. Tako imajo potem v 4. letniku še dve dodatni uri priprav na maturo. Prav tako lahko vsak, ki mu zgodovina bolj leži in ga zanima določeno obdobje, izdela raziskovalno nalogo za Gibanje znanost mladini in jo predstavi na srečanjih mladih raziskovalcev ali pa sodeluje na razpisu EUSTORY. Zadnja leta predstavljajo nov izziv državna tekmovanja iz zgodovine, kjer se tekmovalci pripravijo na določeno temo.

Dostopnost